VPREGANJE
Eno vprega
Predpogoj za pravilno vpreganje je, da stoji voz na takšnem mestu, kjer lahko vprežemo konja ne da bi pri tem ogrožal ljudi in živali. Bič zataknemo v tulec. Če želimo že v naprej kar najbolje poskrbeti za varnost, potem mora biti pri vpreganju konja navzoč pomočnik, da konja nadzoruje med posameznimi delovnimi operacijami. V primeru, ko je voznik sam pri vpreganju, mora imeti vajeti neprestano v roki. Opremljenega konja privedemo do voza in ga namestimo predenj z glavo obrnjenega v smeri vožnje. Pomočnik drži oba kraka ojnice eno vprege v višini prsi in nato potisne voz proti konju tako, da le t stoji med krakoma ojnice. Seveda je kristalno jasno, da tega načina ne moremo uporabiti pri mladih in manj izkušenih konjih. Ko stoji konj med krakoma ojnice, se postavi pomočnik pred konja in pazi, da se konj ne stopi naprej.
Pred samim vpreganjem smo na konja že namestili vprežno opremo.
Nato kratke vlečne ojnice položimo v nosilne obročke. Najprej pritrdimo na vprežni oprtnik levi, potem še desni nosilni jermen nosilnega obročka. Pritrdimo vlečne pasove. Najprej potegnemo desni vlečni pas z njegovimi usnjenimi zankami na gibljivo vlečno prečko – vago. Pri opravi za komat vlečne pasove pritrdimo na pritrdilna mesta na blokirani vlečni prečki. Pokrivni usnjen pas, ki omogoča izpad vlečnega pasu na prečki je obrnjen s konico naprej. Pritrdimo križni pas in rogove vlečnih ojnic, pri tem poteka vlečni pas skozi zanko zadrževalnega pasu na rogu vprežne ojnice, ki obenem služi kot nosilec vlečnega pasu. Po uspešnem vpreganju voznik ponovno preveri posamezne malenkosti. Največ pozornosti posveti pravilnemu položaju in dolžini vlečnih pasov. Če se vlečni pasovi prilegajo, potem nosilni del ojnice na vprežnem oprtniku ni potisnjen preveč naprej (vlečni pasovi so lahko prekratki) (konj je zadaj preblizu vlečne prečke), prav tako ne smemo postaviti prednjega dela kraka vlečni ojnic na zadnji del konjeve lopatice (vlečni pasovi so predolgi).
Dvovprega
Navadno zaprežemo zanimivejšega konja na levo stran, kjer prihaja pogosto do zapletenih prometnih situacij. Pomočnik mora biti vedno prisoten pri vpreganju dvovprege. Samo takrat, ko vpregamo popolnoma zanesljive, dobro vpeljane konje, smo lahko sami. Konje privedemo previdno k vozu in jih namestimo ob vlečno ojnico. Paziti moram, da imajo konji pravilno nameščene plašnice, da ne gledajo mimo plašnic, preveč široko, ker lahko mimogrede ob podboj vrat, voz ali ojnico – podobno se dogaja, če imajo konji preveč pokrite oči.
Glede na način vpregamo, je to možno na ohlapen način vpreganja (gibljiva prečka), čvrsto vpreganje in pol čvrsto vpreganje.
Vpreganje poteka v sledečem zaporedju:
• Pritrdimo križne dele. Vajet za konja, ki nosi glavo višje leži na vrhu. Vajeti so obrnjene s kosmato stranjo navzgor.
• Iz obročka za vodenje vajeti odvežemo konec desne vajeti in ga vržemo na levo stran preko konjevega hrbta.
• Kolikor je le mogoče dolge vlečne pasove ali verige na koncu na čelu ojnice namestimo od pritrdilnih mest preko vlečnega obroča oprsnika spredaj, tako, da gledajo navzven.
• Vajeti zberemo in spnemo skupaj in jih položimo od zadaj naprej tik za plečnim stremenom vprežnega oprtnika tako, da kaže del, ki se drži v rokah v smeri nazaj.
• Na gibljivo vlečno prečko pritrdimo desni vlečni pas, potem še levi notranji vlečni pas, v primeru vpreganja s komatom pa na pritrdilno mesto na prečki. Zunanji vlečni pas pritrdimo najprej, da preprečimo konju stopanje v stran.
• Vlečne pasove pri levem konju pritrdimo v enakem zaporedju, najprej zunanji, potem še notranji vlečni pas.
• Verige ali jermene na čelu ojnice zapnemo tako na dolgo, da zadržijo elastičnost med obročkom oprsnika in čelom ojnice, ko se vlečni pasovi prilegajo, a pri tem veriga spredaj oprsnika ali komata ne povlečejo naprej.
• Zadnje opravilo je preverjanje celotne vprege. Pri tem zapnemo veliki trebušni jermen tako , da je vprežni oprtnik nameščen v pravilen tren položaj. Med vpreganjem ostane pomočnik pred konjema. Zaradi varnosti stoji desno ali levo od čela ojnice in zagrabi vajeti kadar je to potrebno. Če je voznik prisiljen vpregati sam, zaradi določenih okoliščin, potem obrne konje z glavami v stran od hleva ali proti steni. Vajeti pritrdi in zapne skupaj, njihove konca zadrži v roki iz vidika previdnosti, še preden pritegne vprego k vozu. Ta postopek je zamuden in kompliciran, vendar ga izvajamo zaradi varnostnih razlogov. Potem ko še zadnjikrat preverimo ali smo pravilno vpregli in če je vprega pripravljena na vožnjo, je vse pripravljeno za prevzem vajeti in vzpenjanje na voz.
VIR: Donner, H.D. Specht, D. 1995
